Povezava z elastičnim razteznim tulcem je razmeroma nova metoda za ustvarjanje tesnega prileganja. Zaradi enostavne zgradbe, visoke natančnosti centriranja, visoke zmogljivosti prenosa navora, zanesljivega vpenjanja ter enostavne montaže in demontaže se pogosto uporablja pri izdelavi zobnikov.
Med strojno obdelavo zobnikov tradicionalne empirične metode načrtovanja pogosto ne upoštevajo dejanskega razmerja med napetostjo in raztezkom v elastičnih rokavih; to vodi do visokih stopenj odpada in kratke življenjske dobe v praktičnih aplikacijah. Za rešitev te težave je bila uporabljena programska oprema končnih elementov ANSYS za kvalitativno analizo razmerja med trdnostjo tulca in njegovim raztezanjem, predlagane pa so bile tri sheme izboljšav. Analiza primera kaže, da se tako napetost kot raztezanje tulca povečujeta s premikom telesa tulca. Priporočljivo je, da pri dejanski obdelavi trn potegnete za 0,15 mm, da dosežete potrebno vpenjalno silo, hkrati pa zagotovite varnost tulca. Pod temi pogoji je varnostni faktor 1,50 in največja razteznost 0,032 mm, kar zagotavlja zanesljivo teoretično osnovo za načrtovanje in praktično delovanje elastičnih razteznih tulcev.
